Resnice življenja

Kaj storiti ko se zalomi?

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste na nekem področju velikokrat zmagovali, in ste mislili da znate nekaj narediti tako kot se šika, in ste bili v sebe na določenem področju zelo prepričani, vendar se vam je na neki točki močno zalomilo? Zakaj se nam to zgodi? Iz svojih izkušenj lahko povem eno: Resnica je da nikoli ampak res nikoli ne moremo vedeti vsega. To je še ena zelo logična in ponarodela resnica. Vendar, ali se v tistem momentu ko ''poči'' tega res zavedamo? Ali si znamo odkrito priznati: DA, ogromno vem o tej stvari, vendar se danes ni izteklo ravno dobro. Vendar če pomislim nikoli ampak res nikoli ne bom vedel vsega? Če smo si sposobni v ključnem momentu postaviti pravo vprašanje, sledi tudi olajšanje: Vse življenje rastemo in vsak dan izvemo nekaj več. Danes sem dobil čudovito priložnost, da postanem na tem področju še boljši.

Ali ste imeli kdaj kakšen problem, ste bili kdaj obupani ali zmedeni, zalostni itd. Spomnite se nekega momenta, ko se vam je pošteno zalomilo na katerem koli delu vašega življenja in se danes temu samo še smejite?

Da res je, mnogo problemov, mnogo omejitev smo že zdavnaj prerasli. Samo spomnite se kakšnega odločilnega izpita v šoli, ali morda prvega poljuba, prve vožnje z avtom...Danes se nam vse te stvari zdijo enostavno smešne in tiste prve zadrege, so danes le spomin na račun katerega se lahko pošteno nasmejimo, potrepljamo po rami in si rečemo; To sem dal skozi in sedaj mi je vse skupaj otročje lahko. Spomnite se enega takih dogodkov...opazili boste, da jih je veliko.

Ampak, če je to res tako enostavno, da moramo določene zadeve prerasti, da nam je potem lepše: Zakaj se ne bi potem nasmejali že današnjim problemom? Zakaj bi bili otožni? Saj če pomislite, ste že velikokrat mučili sami sebe zaradi stvari, katere se vam danes zdijo smešne in enostavne. Pa vendar brez tega ne bi zrasli, in ne bi bili tukaj kjer ste sedaj. Pomislite, kako bi živeli če se ne bi potrudili in opravili vozniškega izpita? Pomislite kakšno bi bilo vaše življenje, če se ne bi nikoli poljubili? Pomislite kje bi bili, če se ne bi upirali vašim strahovom??

Kje bi bili, če ne bi vztrajali tudi v kriznih momentih? Kje bi bili, če bi odnehali, ko vas je strah?

In še zadnje vprašanje katerega si zapišite na list papirja in 3 minute pišite odgovor.

 VAJA:

Kje bom čez 5 let v kolikor ne bom dosegel svojega cilja, kje bom v kolikor bom odnehal?

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

Ali si želite takega življenja?

V kolikor ne, vztrajajte!!!! SAMO TO VAS BO REŠILO VSEGA HUDEGA. Vztrajajte in naj vas nihče ne prepriča o nasprotnem! Zaslužite si in postali boste zmagovalec. To je resnica življenja, uporabite jo!

NAUK STOLETJA

Če želim zmagati moram VZTRAJATI! Pa saj je logično boste rekli. To vedo vsi...Vendar naj vas vprašam nekaj. Ali to zelo enostavno in logično resnico tudi živite? Ali jo živim jaz? Ali ste še vedno navdušeni in vztrajate po tem, ko vas nekdo zavrne, ko vam nekaj ne uspe, ko vas nekdo prizadane, ko imate kopico problemov in ko imate občutek da se je ves svet obrnil proti vam in ne vidite prav nobenega izhoda? Ali ste takrat še vedno tako prepričani sami vase in polni energije?

Jaz lahko iskreno priznam da nisem vedno. Pravzaprav zelo malokrat. Ko se lotim neke zadeve, nekega projekta, si v glavi zamislim cilj, skreiram plan, naredim celo prvi in drugi korak, nato pa kaj kmalu ugotovim da se ni vse izteklo tako kot sem si zamislil... Kaj naredim v tem primeru? Tako je...ves užaljen se umaknem v svojo ''cono udobja'' in nekaj časa mirno spim. Nato pa se začnem tolči po glavi, zakaj mi nič ne uspe, zakaj se ne premaknem naprej,zakaj sem tako nesrečen zakaj nimam več denarja, zakaj imajo drugi več, zakaj drugim bolj uspeva. Bojim se da mi ne bo nikoli uspelo!!!!!! Kruta resnica!

Naučil sem se da imam vedno neko začetniško srečo, nato pa se pojavi prvi problem in takrat je najlažje odnehati. Resnica pa je taka, da tako ne bom nikoli uspel. Kajti veliki uspehi zahtevajo tudi skok čez velike ovire. In to je celotna filozofija.

Če želimo na katerem koli delu svojega življenja napredovati, moramo vztrajati tudi takrat ko ni videti nobene svetle zvezde na nebu. Takrat je potrebno preskočiti oviro. Potrebno je plavati naprej, novim odkritjem naproti in kmalu se razjasni nebo nad nami.

Da, zelo enostavno vendar, če mene vprašate je to eden in edini, prečudoviti ''NAUK STOLETJA''

Premislite kolikokrat ste začeli z nečim in nato kmalu vrgli puško v koruzo. Zakaj ste to naredili, ali bi morda živeli bolje v kolikor bi vse do današnjega dne vztrajali...

Včasih je potrebno le počakati da po dežju posije sonce. Morda pa je v tem vsa umetnost življenja...

Pozdravljen/a obiskovalec/ka!

Na tem blogu bom vsakodnevno pisal o resnicah življenja. Pisal bom o svojih ciljih, o svojih željah, predvsem pa bi želel deliti z vami svoja izkustva, ki jih dobivam na tej čudoviti poti življenja. Vsak človek si želi postati več, vsakodnevno napredovati, se učiti, se rešiti določenih problemov in muk, skratka živeti bolje. Upam da vam bodo moje zgodbe dale nekaj dobrega ali vzbudile v vas pozitivno iskro, da bo vaš dan lepši in polnejši.

Lep dan TI želim še naprej...